Apiterapija

Ljudje se v iskanju boljšega počutja — v preventivi, kurativi in času rehabilitacije — ničkolikokrat zatečejo po pomoč v smeri alternativne ali komplementarne, tudi funkcionalne medicine. Vedno več ljudi pa se po pomoč obrne tudi k čebelam in njihovim pridelkom.

O apiterapiji

Znano je, da matični mleček podaljšuje življenje, propolis deluje protivnetno, med se uporablja za celjenje opeklin, ran in odrgnin, svež cvetni prah pa v telo vnese vitamine in mikroelemente za uspešno delovanje celic. Veda, ki se ukvarja z zdravljenjem s čebelami in njihovimi pridelki, se imenuje apiterapija. Sodelovanje apiterapije z uradno medicino se po svetu razlikuje; poenotenja (še) ni.

Začetki apiterapije

Prvi spontani apiterapevti so bili ljubitelji medu v pradavnini, ki so opazili izboljšanje življenjske energije po tem, ko so med in druge čebelje izdelke zaužili kar skupaj s satjem iz čebeljega bivališča. Apiterapija je torej stara prav toliko, kolikor časa človek sobiva s čebelo na tem planetu.

Svetovni dan apiterapije — dr. Filip Terč

Leta 2006 je bil za svetovni dan apiterapije razglašen 30. marec, rojstni dan dr. Filipa Terča (1844–1917), ki je bil razglašen za »očeta moderne apiterapije«. Terč, po rodu Čeh, je kot zdravnik in čebelar ti dve področji združil pri zdravljenju revme s pomočjo čebeljih pikov. V letih 1878–87 je s kliničnim opazovanjem in načrtnimi eksperimenti raziskal več kot 170 bolezenskih primerov.

Svoja opažanja je opisal v članku dunajske medicinske revije Wiener Medizinische Presse (1888) z naslovom Nenavadna povezava med pikom čebel in revmatizmom. S čebeljimi piki je zdravil skupno 660 pacientov in bil pri 82 % uspešen, čeprav pri njih niso učinkovala nobena druga zdravila. Bil je vizionar: »Resničnost mojih ugotovitev bo morda potrjena kdaj pozneje, pa nič ne de, čeprav po moji smrti.« Njegovo delo je čez ocean ponesel madžarski zdravnik Bodog F. Back, nadaljeval pa ga je apiterapevt in čebelar Charles Mraz.

Apiterapija danes

Že iz davnine se opiramo na številne primere — Hipokrat je med uporabljal za zdravljenje ran, na Kitajskem, v Indiji in Egiptu je propolis služil kot antiseptično in analgetično sredstvo, v rimskem imperiju so cvetni prah imeli za vir življenja, matični mleček pa za simbol dolgoživosti.

Čebelji pridelki v zadnjem obdobju dobivajo mesto v številnih znanstvenih raziskavah. Ugotavlja se, da čebelji strup koristi pri artritisu, bolečinah, multipli sklerozi in boreliozi, cvetni prah pri prebavnih težavah ter boleznih jeter in prostate, matični mleček pri izboljšanju splošnega stanja in delovanja živcev, propolis pri celjenju ran in vnetnih stanjih.

Na vzhodu je apiterapija bolj v ospredju kot na zahodu; v Rusiji in na Kitajskem obstaja veliko klinik, ki v tradicionalni medicini uporabljajo prvine apiterapije. V Sloveniji je Čebelarska zveza Slovenije leta 2007 imenovala Komisijo za apiterapijo, katere naloga je širjenje znanja med čebelarji in uporabniki. Slovenija je edina država na svetu, ki je uvedla poklic apiterapevta kot nacionalno poklicno kvalifikacijo. Šolani apiterapevti, ki znanje izkažejo pri državni komisiji, lahko svetujejo o uporabi čebeljih pridelkov ter izvajajo razstrupljevalno masažo z medom in tretmaje, povezane s čebelami, kot sta uporaba panjskega zraka in počitek v čebelnjaku.