Čebelji pridelek
Propolis
Naravna smolnata snov, ki jo čebele pridobivajo na drevesnih popkih, brstih in smoli ter oplemenitijo z izločki svojih žlez in voskom. Poznan je kot naravni antibiotik — protibakterijski, protivnetni in antioksidativni.
Vrste propolisa
Propolis se razlikuje glede na geografski izvor in botanične vire. Barva je odvisna od izvora in starosti — od rumeno-zelene do rjave in celo rdečkaste.
- Zeleni brazilski propolis (Baccharis dracunculifolia): znan po močnih protitumorskih lastnostih.
- Evropski propolis (topol, breza, vrba): širok spekter — protibakterijski, protiglivični, protivirusni.
- Rdeči propolis (Dalbergia ecastaphyllum): močne antioksidativne lastnosti.
- Črni propolis (Commiphora): imunomodulacijske lastnosti.
Pridobivanje evropskega propolisa
Propolis se pridobiva pozno poleti in jeseni, ko so družine najbolj aktivne. V panj nad plodišče vstavimo posebne mreže, ki čebele spodbujajo k odlaganju propolisa; ko so zapolnjene, jih odstranimo in ohladimo, kar olajša odstranjevanje. Propolis nato prečistimo, da odstranimo lesne delce in ostanke voska.
Sestava
Sestava je kompleksna in nima stalne kemijske formule. Na splošno vsebuje smole in balzame (50–60 % — polifenoli, flavonoidi kot kvercetin, pinocembrin in galangin), voske (30–40 %), eterična olja (5–10 %), cvetni prah (~5 %), organske kisline (ferulinska, cimetna, kavna), minerale (železo, cink, mangan, kalcij), vitamine (A, B-kompleks, E), aminokisline in bioaktivne encime (glukoza oksidaza, katalaza).
Izdelki iz propolisa
- Tinkture in ekstrakti (alkoholna tinktura, na vodi, v olju, emulzija)
- Mazila — dermatološke težave, rane, glivične okužbe, razpoke, gnojna vnetja
- Kapsule — podpora pri obolenjih želodca, črevesja, notranjih organov in ožilja
- Pršila — težave v ustni votlini in žrelu
- Zobna pasta — uravnavanje ustne mikroflore in zdravje dlesni
- Svečke in ovule — hemoroidi, težave črevesja, vaginalne okužbe
- Milo — kožne bolezni, aknasta koža, srbečica
- Obloge — lažje opekline, kožna obolenja, težje zaceljive rane
- Pastile in bonboni — bolečine v grlu, preventiva pred prehladi
Apiterapevtska uporaba
Spekter delovanja je zelo širok:
- Protivnetno — vnetja kože, sluznic in notranjih organov
- Protibakterijsko in protiglivično — tudi proti sevom, odpornim na antibiotike
- Imunomodulacijsko — krepi imunski sistem
- Celjenje ran — regeneracija kože, manjše rane, opekline
- Blag anestetik — lokalna uporaba
- Čiščenje zraka in aerosol — inhalacije lajšajo obolenja dihal
Propolis deluje tudi na rastlinske viruse, zato je uporaben tudi v ekološkem kmetijstvu.
Bakterije ne razvijejo odpornosti
Ena edinstvenih lastnosti propolisa je, da bakterije nanj ne morejo razviti odpornosti — deluje po več poteh hkrati, zato bakterije ne morejo preprosto mutirati in postati odporne. Raziskave potrjujejo delovanje kot naravni antibiotik.
Indikacije
- Vnetje žrela in grla
- Prehladna obolenja in gripa
- Vnetja dlesni in ustne votline
- Slabokrvnost in zmanjšana odpornost
- Kožne bolezni, rane, opekline, ekcemi
- Bolezni prebavnega trakta in razjede na želodcu
- Ginekološke bolezni
Alergije: osebe, alergične na čebelje izdelke, naj se propolisu izogibajo.
Preobčutljivost: pred prvo uporabo priporočamo test na majhnem delu kože.
Nosečnost in dojenje: uporaba naj bo pod zdravniškim nadzorom.
Viri
- Castaldo, S., & Capasso, F. (2002). Propolis, an old remedy used in modern medicine. Fitoterapia, 73.
- Sforcin, J. M., & Bankova, V. (2011). Propolis: Is there a potential for the development of new drugs? J. Ethnopharmacology, 133(2).
- Marcucci, M. C. (1995). Propolis: chemical composition, biological properties and therapeutic activity. Apidologie, 26(2).
- Bankova, V., Popova, M., & Trusheva, B. (2021). Propolis volatile compounds. Chemistry Central Journal, 5(1).
- Pušnik, V. (2016). Apiterapija. Ljubljana: ČZD Kmečki glas.